Pred začetkom dialize potrebujete žilni dostop. To je točka na vašem telesu, iz katere bo med dializo odstranjena kri in prek katere bo ta nato vrnjena v telo. Da bi se med hemodializo očistilo dovolj krvi, mora žilni dostop omogočati, da kri teče v velikih količinah.
Najpogostejši trajni dostop pri pacientih s kronično hemodializo je nativna arteriovenska fistula (AVF).
Fistula nastane pod kožo, kjer se vena združi z arterijo. Na ta način se poveča količina krvi, ki teče skozi veno, kar veno ojača, zato je vsakokratno vstavljanje igle pri zdravljenju z dializo lažje.
Postopek, pri katerem se fistula krepi in postaja dovolj velika za vstavitev igle, se imenuje dozorevanje. V splošnem traja od štiri do šest tednov.
Poleg fistule obstaja še drug način, ki se imenuje graft. Graft ustvarimo s spojem arterije in vene s sintetičnim materialom. Po operaciji lahko minejo trije do štirje tedni, preden je mogoče graft uporabiti za dializo.
Oba dostopa namesti zdravnik v operacijski dvorani. Dober žilni dostop je osnova visokokakovostnega zdravljenja s hemodializo in najpomembneje vpliva na vaše dobro počutje, zato ga pogosto imenujejo „rešilna vrv“.
Če zanj dobro skrbite, lahko njegovo življenjsko dobo podaljšate. Pri tem morate upoštevati navodila glede higiene, žilni dostop pa morate tudi redno nadzorovati (npr. s poslušanjem zvoka, ki ga oddaja krvni obtok in z uporabo programov nadzora za nadaljnjo oceno žilnega dostopa).
Centralni venski kateter (CVC) je druga oblika pristopa, ki se uporablja za dializo. Kateter je mehka cev, ki jo zdravnik običajno vstavi v veliko veno v vratu ali v prsnem košu. Kateter ima dve priključni strani. Skozi eno priključno stran se kri odvzame iz telesa, skozi drugo pa se očiščena kri vrne nazaj v telo.
